PRAZNOVANJE 1. MAJA S PRIŽIGOM KRESA TUDI NA SV. TROJICI

14.05.2011

Kot vsako leto je tudi letos zagorel kres na »Martinovčevem hribu«, ki so ga pripravili člani društva ŠRD Konfin – Sv. Trojica.  Zgodovina praznovanja prvega maja pravzaprav izvira še iz poganske Evrope, ko so praznovali začetek poletja in rodnost. Vendar se je s širjenjem moči krščanske vere začelo takšno praznovanje preganjati v začetku 17. stoletja, ko so praznik preimenovali Dan svetnikov. Kljub temu se je prvotno bistvo praznika, zlasti na podeželju, kjer so močneje povezani z naravo, ohranilo, pravzaprav celo okrepilo. Takšna tradicionalna praznovanja so bila polna petja in plesanja, ki so trajala vso noč. Čez čas je kapitalistična revolucija zbrisala mitološko vsebino, ki je izgubila na pomenu, vendar ostal je duh praznovanja. Vse do danes, le z drugačno vsebino. Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Hay marketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin. Pri nas je mlaj simbol rasti, pokončnosti in moči delavskega gibanja. Podobno je s kresovi, ki zagorijo na predvečer praznika. V sklopu prvomajskih dogodkov kličejo k zbiranju delavcev in njihovemu združenemu delovanju za zaščito delavskih pravic.

Razna društva in delavci po Sloveniji in svetu so s številnimi prireditvami, kresovanji, budnicami in postavljanjem mlajev simbolično praznovali praznik dela – 1.maj. Prav tako smo člani društva ŠRD Konfin – Sv. Trojica ob 20:30 zvečer, ko je bil napovedan prižig kresa, pripravili prireditveni prostor z ozvočenjem, kjer se je zbrala številna množica ljudi. Ker je bil kres zelo velik, so ga prižigali kar na treh koncih. Nato so suh les počasi začeli zajemati plameni, ljudje pa so lahko stali še precej blizu. Segali so vedno višje, dokler niso dosegli samega vrha. Ko se je ogenj malo polegel, smo se posedli za mize, ki so bile razvrščene okrog kresa. Tudi na letošnjem kresovanju je bil krasen ognjemet, ki sta ga pripravila Klemen in Filip K. Tokrat nam je bilo vreme res naklonjeno, tako da se je videla cela ljubljanska kotlina in okoliški hribi.

Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, ki se je slišala daleč naokoli. Druženje je bilo zares prijetno, živel 1. maj, se vidimo naslednje leto.

PRVOMAJSKO KRESOVANJE