POLETNI MESECI AKTIVNI ZA ČLANE DRUŠTVA KONFIN SV.TROJICA

1.09.2009
Kljub temu, da so poletni meseci namenjeni dopustovanju, se v društvu ŠRD Konfin  – Sv.Trojica to ni poznalo. Druženja in aktivnosti so se vrstila ena za drugim, čeprav se je bilo kar težko uskladiti zaradi počitnic. Takoj po koncu šole je bila organizirana delavnica izdelave brezovih metel. Delavnico smo organizirali na Ekološki kmetiji Ravnikar P’r Čajž na Sveti Trojici.

Če hočemo narediti brezovo metlo potrebujemo material (metlinje). Kot že ime samo pove, je brezova metla narejena iz breze oz. točno iz brezovih vej. Nekaj članov društva je brezove veje nabralo že kar mesec prej. Veje za izdelavo metel so dobre dokler je breza še brez mačic in listnih nastavkov. Te veje smo shranili v vlažni kleti, da se niso posušile. Pri izdelovanju metel je potrebno imeti primerno orodje. Sekire s katerimi veje pravilno obsekamo, razne nože, klešče, jekleno žico s katero veje med seboj povežemo. Večje veje je bilo potrebno najprej razsekati na manjše dele, nato pa so jih izdelovalci vsako posebej obdelali in jih zvezali skupaj. Potrebna so tudi lesena tnala na katerih se veje sekajo. Izdelovalci so bili zelo zainteresirani, saj je vsak svojo metlo lahko odnesel domov za spomin ali za uporabo (npr. za pometanje dvorišča). Brezove metle so lahko zelo različne: brez držala, z držalom vezane na dva dela, z držalom vezane z žico na tri dele, lahko so okrogle ali ploščate,… z metle, ki so brez držala so potrebne daljše in večje veje, za metle z držalom pa so primerne manjše veje.

Izdelava brezovih metel

IZDELAVA BREZOVIH METEL

 
 
 

 

 

Naslednja večja aktivnost je bilo taborjenje v naravi. Zdaj že tradicionalno taborjenje, saj je bilo tokrat že tretje leto zapored, se je izkazalo kot zelo odlična zaposlitev za mlade v počitniškem času. Tabor se je začel v petek, 14.08.2009 popoldne, končal pa se je v nedeljo, 16. avgusta 2009 z zaključnim popoldanskim piknikom. Postavili so se trije veliki šotori, kotel za kuhanje, drog za dvigovanje zastave in še veliko drugih stvari.

Kaj vse je bilo treba postoriti smo videli šele, ko se je vse skupaj začelo. Priskrbeti je bilo treba drva, da smo lahko zakurili ogenj, ki je gorel noč in dan. To je bilo najbolj adrenalinsko in zanimivo, saj so morali otroci določiti dežurstvo tudi ponoči, da ogenj ni ugasnil. Potrebno je bilo preživeti v naravi zato je bila velika novost kuhanje in priprava kosila v velikem kotlu. Kljub vsem opravilom je bil še vedno čas za igranje, tekmovanje izdelavo lokov in nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Lahko rečemo, da je bilo to neformalno izobraževanje, ki podaja praktična znanja orientacije, topografije (geodezije), timskega in projektnega dela, ekologije ter življenja v naravi.
 

poletni tabor 2009

POLETNI TABOR

V soboto 28.08.2009 ob 17:00 uri, pa se je manjša skupina članov društva odpravila v kraško jamo, ki se nahaja v gozdu pod Javoršico. Jamo so odkrili že veliko prej in je omenjena tudi v Moravški dolini avtorja Staneta Stražarja. Jamarji so jo poimenovali Dolga cerkev, ker njena oblika spominja na cerkev, saj ima prostore kot so ladja, »turn« in zakristija.  V jamo so se podali primerno opremljeni in pod strokovnim vodstvom izkušenega alpinista Tadeja Kodermana. On je priskrbel varnostne pasove, vrvi, čelade in svetilke. Jama je globoka cca 15 m in dostop vanjo je samo po vrvi. V njej so našli kapnike,  veliko jamskih pajkov, najstarejši podpis iz leta 1914, ter nekaj večjih odpadkov. Ker je bilo med obiskovalci jame tudi nekaj otrok, nam je strokovni vodič povedal še nekaj splošnega o jamah. Jame so obsežni sistemi naravnih podzemskih votlin, ki so nastali v osrčju nekaterih kamnitih masivov. Včasih se odprejo na površje in takrat lahko skozi njihove temačne vhode vstopimo v te mračne, skrivnostne svetove, skozi katere potujeta le zrak in voda. Večina znanih jam je izdolbenih v karbonatnih kamninah, ki jih tvorita pretežno dve, v vodi počasi topni kamnini, apnenec (kalcijev karbonat) in dolomit (kalcijevo magnezijev karbonat).

 
 
 

Ogled "Dolge cerkve"

OGLED "DOLGE CERKVE"

 
 

 
 

 
Glede na to, da je bilo tudi v tej jami opaziti divje odlagališče odpadkov, lahko omenim še to, da v jame lahko mečemo trupla poginulih živali, industrijske odpadke in druge odpadke vseh vrst. Vendar moramo biti pripravljeni to nesnago tudi piti iz pip. Torej ne smemo. Znano je, da kraški masiv vode ne filtrira, in da bo vse, kar smo v jame odvrgli, običajno dokaj hitro privrelo iz izvirov pod masivom. Ne smemo pozabiti, da še tako nepomembna brezna, porazgubljena po oddaljenih kraških območjih, ne vodijo v središče Zemlje ali v pekel, temveč so v neposredni povezavi z izviri. Ravno zato je izredno pomembno, da z varovanjem jam varujemo tudi zaloge pitne vode za tiste vodovode, ki vodo zbirajo iz kraških izvirov. Ogled jame je bil zanimiv in poučen, obiskovalci pa so bili navdušeni, še posebno otroci.

 

 Marija Ravnikar