Mamici moji 2008

31.03.2008

Mesec marec je skoraj cel namenjen prazniku ženam in materam. Je tudi praznik  družine in njenih vrednot. Na to temo smo člani društva ŠRD Konfin – Sv.Trojica tudi letos pripravili prireditev v žejskem gasilskem domu, z naslovom »MAMICI MOJI«. Zbrali smo se v nedeljo, 30.03.2008 ob 16:00 uri. Prireditev sta zelo usklajeno in dovršeno vodila že dolgoletna povezovalca Lucija K. in Rok R. In kaj vse smo pripravili na prireditvi?

Zvrstile so se recitacije, deklamacije, instrumentalni in plesni nastopi naših najmlajših. V goste smo povabili citrarko Urško Zavrl, flavtistko Petro Cerar, pevsko skupino Šepet iz Beričevega, katerih umetniški vodja je Barbara Jurič in skupino Rožmarin iz Doba pod vodstvom Mojce Kerč. S spretnimi prsti Miha Cenclja na harmoniki, smo lahko poslušali vabljive melodije polk in valčkov. Hana in Natalija K. sta pripravili prisrčno plesno točko s svojo koreografijo. Ko so prišli na oder še mladi talenti in Tadej Vončina iz Ljubljane, je bilo pa vzdušje res fantastično. Vsak posamezen cvet smo povezali v lep šopek kulturno zabavnega programa.

V veznem tekstu, ki sta ga brala povezovalca je bilo veliko govora o mamah. V času, ki ga živimo, je vse preveč hitenja in norije. Tudi za mame, moderne mame! Takšna mama mora biti na desetih različnih mestih hkrati, ker ima sin ob petih trening nogometa v Domžalah, hči pa obiskuje tečaj angleščine v Ljubljani skorajda ob isti uri.,.. aja pa še pedikura je vmes, včasih. Kdo bo imel potem čas skuhati kosilo, je nemogoče. Itak to sploh ni pomembno, saj se bomo spotoma ustavili v »Meku«- McDonald’s, ki je zakon – najboljši je. No, in tako naprej. Vendar kakorkoli se obrnemo, ima mama edinstveno in enako moderno vlogo že ves čas. Mama je tista, na katero se vedno lahko zanesemo, tista, ki nam bo vedno stala ob strani, nas poslušala in nas tudi razumela, pa naj bo to včeraj, danes ali jutri. Mogoče se je kdo od prisotnih poistovetil s kakšnim opisanim likom, je prepoznal v tistem prebranem tekstu delček sebe, vendar to je bilo zgolj naključje. To je samo del življenja in ne nekakšna znanost.

Člani društva ŠRD Konfin – Sveta Trojica smo tako polepšali dan vsem, ki so se prireditve udeležili. Pričarali smo utrinek mavrice med nevihtne oblake. Marsikomu je po licu zdrsela solza, ampak tokrat je bila to solza veselja, solza sreče. Rdeča žametna vrtnica, ki so jo po končanem kulturnem programu dobile vse mamice in babice, bo še nekaj dni spominjala na dan, ki je bil namenjen samo njim.

Marija Ravnikar

Najlepši šopek za mamico:

najlepsi-sopek-za-mamico.JPG


VEGOV POHOD NA VELIKONOČNO SOBOTO

24.03.2008

Športno rekreativno društvo Konfin – Sveta Trojica je imelo v planu za leto 2008 tradicionalen Vegov pohod. Tudi na spletni strani Športne unije Slovenije je bil zabeležen in objavljen datum in sicer, v soboto, 22.marca 2008 – Vegov pohod, udeležba na proslavi in ogled rojstne hiše matematika Jurija Vege. Ob 9:00 uri smo se vsi ljubitelji pohodništva zbrali na avtobusnem postajališču na Sveti Trojici, da bi odpešačili proti Zagorici. Vendar tokrat nam jo je pošteno zagodlo vreme. Deževalo je že zgodaj zjutraj, nato pa je začelo še močno snežiti. Tako je pohod zaradi slabih vremenskih pogojev odpadel. Šli smo na topel čaj in malo pokramljali o zgodovini našega slavnega matematika.

Jurij Vega je edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni. Rodil se je v vasi Zagorica pri Dolskem, blizu geometričnega središča Slovenije, ki pa je bila tedaj le del(ček) veliko večje države Avstrije. Znano je, da se je rodil leta 1754 ni pa natančno znano, katerega dne. Krščen je bil 23. ali 24. marca leta 1754, in sicer kot Jurij Veha. Ta priimek je uporabljal do leta 1780, ko je stopil v vojaško službo in se preselil na Dunaj. Pogrešan je bil od 17.9.1802, truplo pa je bilo najdeno šele čez 9 dni v Donavi blizu vasi Nussdorf pri Dunaju. Jurij Vega je vsekakor najslavnejši slovenski matematik preteklih stoletij. Temeljni prispevek k svetovni znanosti, ki ga priznava ves svet, je izpopolnitev točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka vse do srede 20. stoletja. Najpopolnejši je veliki desetdecimalni latinsko nemški logaritmovnik.

Kljub slabemu vremenu na velikonočno soboto, smo prijetno združili s koristnim. Če že nismo šli na Vegov pohod, smo se dogovorili, da se ponovno zberemo ob 13:30. Tako smo skupaj odnesli košare velikonočnih dobrot k blagoslovu na Sveti Trojici.
Marija Ravnikar

marec-2008-24308-zegen-za-veliko-noc.jpg