ŠRD KONFIN SVETA TROJICA ŽE 15 LET

7.11.2007

7. novembra je bilo 15 let od prvega ustanovnega sestanka Športno rekreativnega društva Konfin – Sveta Trojica. Ob tej priložnosti smo se člani društva odločili, da pripravimo nekaj posebnega. Dan je bil določen. Sobota, 16. november je bila tista, ki jo bomo beležili v zgodovino našega društva. Nismo želeli slovesnosti, da igrajo fanfare in neskončnih ognjemetov, pač pa smo se odločili za drugačno vrsto slovesnosti. Na sedežu društva smo pripravili razstavo, na kateri je bilo možno videti utrinke iz zgodovine delovanja društva od ustanovitve do danes. Marsikdo je že pozabil kaj vse smo počeli, kje smo sodelovali in koliko prireditev je bilo vsako leto. Na srečanje, ki se je začelo ob 19:00 uri, so bili povabljeni vsi člani društva in razen redkih izjem oziroma opravičene odsotnosti, so se ga vsi z veseljem udeležili. Slavnostni govor je začel predsednik ŠRD Klemen Ravnikar. Popeljal nas je nazaj v čas samega nastajanja društva, vse prikazal in razložil na plakatih, kjer so bili ujeti utrinki slik iz vsestranskih prireditev in akcij. Pregledali smo zgodovino dela v minulih letih in se spodbujeni z rezultati še bolj zavzeto dogovarjali o pripravi programa za naslednja leta. Ocenili smo, da je bilo 15-letno delovanje društva zelo uspešno.

V letih od 1992 so se zvrstile vse naše tradicionalne prireditve: ob materinskem dnevu in dnevu žena prireditev  »Mamici moji«, meseca aprila tradicionalna prireditev »Nikoli več vojne«, ob »dnevu Zemlje« celodnevna čistilna akcija, prvomajsko kresovanje na vrhu Sv.Trojice, prvomajski pohod po bližnjih izletniških točkah, kresovanje ob Dnevu državnosti, sodelovanje pri pripravi športnih turnirjev, piknik z družabnimi igrami, »Krokarjev kros« v teku in kolesarjenju,  miklavževanje za otroke ter postavitev vlečnice in obratovanje smučišča na Konfinu ter »Krokarjev slalom«, v poletnih mesecih pa so bile organizirane razne delavnice za vse, ki jih zanima žetev, mlačev, pletenje kit iz slame, ličkanje koruze,… Seveda so tu še akcije za označevanje pešpoti ter znamenitosti ob njih po širši okolici Sv. Trojice, obnova grajskega vodnjaka in seveda oznaka Stare trte, ki pa je kot vse kaže naravna znamenitost in doslej neznano rastišče divje vinske trte Hegi v Sloveniji. O tem nam je nekaj več povedal tudi naš gost Andrej Piltaver, ki je napisal tudi članek v reviji Proteus, maj-junij 2007.

Seveda nas je predsednik spomnil tudi na našega pokojnega člana, kiparja Toneta Demšarja, ki je bil avtor grba ŠRD, prav tako pa je izdelal tudi zastavo, spomenik ob strmoglavljenju ameriškega bombnika in marsikatero drugo zaslugo mu lahko pripišemo. Zelo smo ponosni, da imamo v društvu njegovo hči Polono Demšar, znano slovensko umetnico, ki bo v mesecu decembru pripravila delavnico »Izdelovanja okraskov iz gline«.

Naše delovanje bomo še naprej usmerjevali v predstavljanje in ohranjanje naše naravne, kulturne in zgodovinske dediščine.

Z veseljem se bomo odzvali vabilom in sodelovali na prireditvah, ki jih pripravljajo prijateljska društva v naši občini.

Predsednik ŠRD Konfin – Sv. Trojica Klemen Ravnikar med slavnostnim nagovorom:

predsednik-srd-konfin-sv-trojica-ob-15-letnici.jpg

(z leve) Andrej Piltaver, nato Franc Ravnikar, prvi predsednik društva:

andrej-piltaver-in-franc-ravnikar.jpg


NOVA TURISTIČNA TABLA NA KONFINU

2.11.2007

V soboto, 20.10.2007, smo člani društva ŠRD Konfin – Sveta Trojica izvedli še eno akcijo.  Namestili smo turistično oznako za razvaline Tovorovega gradu in za grajski vodnjak. Član društva Jani Zore je podal predlog za izgled table, ki bi označevala dve pomembni točki na Konfinu. Na veliki deski so izrezljali črke, ki so jih prebarvali s črno barvo, nato pa čez vse skupaj nanesli vodo odporni prozorni lak. Tablo so namestili na drevo ob stezi, ki vodi do grajskega vodnjaka in naprej do gradu, tako da jo vsak mimoidoči lahko opazi. Potem smo morali zaključiti še nedokončana dela na grajskem vodnjaku. Kot smo že objavili, smo grajski vodnjak začeli pokrivati s škalco, ki jo je na žalost zmanjkalo. Zaradi tega smo morali na nek način škalco tudi dobaviti. Na pomoč nam je prišel sosed, ki je imel včasih hišo prekrito s škalco.
Kaj prezaprav je škalca? Škalca ali skril je strešna kritina, ki se je včasih uporabljala za prekrivanje streh. Za pridelavo so se uporabljale posebna kladiva s katerimi so iz kamna izklesali obliko. Kamen je moral biti dovolj tanek, sicer so ga morali vreč stran, ker tak ne bi pristajal na streho. Skril so pri nas pridelovali v Zalem Logu. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila čez Petrovo Brdo meja med Italijo in Jugoslavijo, tako da na naši strani niso še imeli skrilastih streh. Po vojni pa je skril prišel tudi v naše kraje. Prednost te strehe je mala možnost, da bi se vnela.
Prekrivanje strehe vodnjaka ni bilo ravno enostavno delo, vendar s skupnimi močmi nam je uspelo. Tako smo dokončali in prekrili še preostali del strehe na grajskem vodnjaku in s tem pokazali, da imamo spoštljiv in kulturen odnos do vode. Če pogledamo nazaj v  preteklost, so bili vodnjaki in izviri pogosto zaviti v tančico skrivnosti, človeku so pomenili nekaj posebnega, včasih tudi nekaj nadnaravnega. Ljudje so mnoge vodnjake in izvire prepoznali kot blagodejne, celo zdravilne. Tega se vsekakor v današnjem času premalo zavedamo, zato bi morali ljudi na vsakem koraku opozarjati, kako pomembna je voda za življenje.

tabla-konfin-2007.jpg


ŽETEV, MLAČEV IN LIČKANJE KORUZE 2007

2.11.2007

V poletnih mesecih se je tudi dogajalo marsikaj zanimivega. ŠRD Konfin je organiziral žetev pšenice, kot so to počeli včasih. Ko se je približal čas, da bo pšenica dozorela, smo vedeli da bo na poljih in travnikih zaradi žetve in mlačve na Sveti Trojici spet posebno veselo. To sta dogodka, ki sta nekdaj povezovala celo družino in vaščane, dokončano delo pa se je vedno zaključilo z bogatim likofom. Zdaj je to malo drugače, vendar v našem društvu smo izpeljali delavnice in prikazali, kako se je to včasih počelo. Na res prelep sončen in vroč dan smo se primerno opremljeni odpravili na njivo z zlatorumenim pšeničnim klasjem. Vsak izmed nas je pokazal svoje spretnosti, nekateri pa so se učili, saj tega še nikoli niso videli. Požeto pšenico smo povezali v snope, jo naložili na voz, nato pa so moški snope zložili še v kozolec.
Naslednja zadeva je bila zbiranje slame za pletenje kit in mlačev pšenice. Tudi tokrat je bila udeležba ljudi kar številna, delo pa zanimivo in prijetno. Pšenico smo mlatili s »cepci«, ki so jih nekateri izmed nas prvič videli. Slamo, ki smo jo zbrali pred tem, pa smo povezali v majhne snope, da bo počakala za naslednjo delavnico pletenja kit.
Nekaj tednov kasneje pa smo priredili še delavnico ličkanja koruze.Ličkanje je stara slovenska šega odstranjevanja krovnih listov s koruznega storža. V preteklosti se je vsako leto na jesen združila cela vas in ob petju, plesu in pogostitvi so kmetje opravili potrebno delo. Prostor in čas pa sta bila primerna tudi za stvaritev različnih legend, tragedij, romanc in komedij. Določili smo dan in ga končno tudi dočakali, ko smo se lahko zbrali in se poveselili ob večernem ličkanju koruze pr´ Čajž. Zbrali smo se tako odrasli kot tudi otroci. Za otroke je takšno delo dobrodošlo, saj se s tem naučijo nekaj kmečkega dela, pa tudi začutijo utrip, kako so se včasih, naši predniki lepo imeli. Ob sproščenem pogovoru in pesmi se je neoličkan kup hitro manjšal, po parih povezani koruzni storži pa so se hitro nalagali na kupe. Vmes se je točila osvežilna pijača, pridne roke članic društva pa so napekle peciva za priboljšek.

mlacev-s-cepci-2007.jpg