UČNA DELAVNICA Z ZLATKOM ZAKLADKOM

15.06.2007

»Vreme nagaja te dni, napoved nobena več ne drži…«,  je bilo napisano na vabilu ŠRD Konfin – Sveta Trojica za učno delavnico o zdravilnih zeliščih z znanim TV voditeljem mladinske oddaje ZLATKO ZAKLADKO.

Zlatko Zajc nas je obiskal v četrtek, 14. junija popoldne, ob 17:00 uri. Dobili smo se pri Čajževih, nato pa smo skupaj odkorakali preko travnikov. Zlatko nam je povedal veliko stvari, ki so nas zanimale. Na splošno velja pravilo, da nabiramo korenine in korenike le jeseni ali zgodaj spomladi, celo rastlino tedaj, ko začne cveteti, cvete, ko se začno odpirati, liste pa, ko so najlepše razviti. Rastlin ne nabirajmo ob sončni pripeki ali ko so te še mokre od dežja ali rose, ampak počakajmo, da se rosa ali deževnica posuši. Najbolj primerne za nabiranje so dopoldanske ure, ko še ni sončne pripeke ali pa popoldne, ko sonce že izgublja svojo moč.

Vedno nabirajmo le tiste rastline, ki jih dobro poznamo. Nikoli jih ne nabirajmo brez reda in nikoli jih ne mešajmo med sabo. Nabirajmo vsako rastlino posebej in vsako rastlino posebej doma tudi posušimo. Če nabiramo več različnih rastlinskih delov, jih ločujmo sproti – korenine npr. dajajmo v posebno posodo, da ostalih delov rastline ne zamažemo s prstjo. Nabranih zelišč ne tlačimo, ker se zmečkajo in če so stlačeni, se radi vnamejo, segrejejo in pokvarijo. Ko pridemo domov, nabrana zelišča takoj preberemo, očistimo in damo sušit. Ne nabirajmo rastlin, ki so že redke ali pa celo zaščitene. Vedno imejmo pred očmi, da s pretiranim nabiranjem uničujemo naše rastlinstvo.

Med zaščitenimi rastlinami, ki rastejo pri nas, so tudi sledeče: rumeni svišč ali encijan, kranjski jeglič, lepi jeglič ali avrikelj, cesarski silj ali cesarski koren, okroglolistna rosika, jesenček, rjasti sleč, bodika ali božji les…

Zlatko nam je pokazal veliko zdravilnih zelišč, povedal je za kaj se posamezna zelišča uporabljajo in kako se pripravijo. Povedal je tudi nekaj vraž in čarovnij povezanih z rastlinami in letnimi časi, ko jih nabiramo. Na koncu smo si skuhali velik lonec osvežilnega in zdravilnega čaja. Res je bilo zanimivo raziskovati z Zlatkom.

zlatko.jpg


NOVA STREHA NAD GRAJSKIM VODNJAKOM

9.06.2007

V soboto, 9. junija 2007 je Športno rekreativno društvo Konfin – Sv. Trojica organiziralo zelo zanimivo akcijo. Očistili in obnovili so znamenit star grajski vodnjak in nad njim naredili streho.

Vodnjak je bil včasih lastnina Koprivnika ali Tovorovega gradu (Rabensberg). Ta grad na Konfinu pri Sveti Trojici sodi med najstarejše gradove pri nas. Valvasor piše, da je bil tedaj – v drugi polovici 17. stoletja že 200 ali 300 let v razvalinah in da se je imenoval Koprivnik.Kako je svoje ime dobil, ni tako pomembno kot to, da se tako imenuje še danes. V Valvasorjevem času je ozemlje z razvalinami Koprivnika pripadalo ženskemu samostanu v Mekinjah, pri tem je ostalo do 1782 leta, ko so samostan razpustili. O pravilnosti Valvasorjeve lokacije koprivniškega gradu skoraj ne moremo dvomiti. Le ta se ujema s franciscejskim katastrom iz leta 1826, kjer je pri ruševinah starega gradu zapisano ledinsko ime Rabensberg. To je morala biti močna srednjeveška trdnjava, ki je kljubovala viharjem in času, da se nam je v temeljih ohranila do danes. V 19. stoletju so ruševine pripadale Tovorovi domačiji in so po njej dobile ime Tovorov grad. Iz trdnjave nad strmo rebrjo so po tradiciji nekdaj vodile v dolino kamnite stopnice, ki so jih menda porabili pri zidanju cerkve in zvonika v Vinjah. Skopi pisani viri nam nič ne povedo, kdaj in zakaj je ta srednjeveška trdnjava propadla, žive so pa med ljudstvom različne pripovedke o gradu, o ravbarskih vitezih, ki so v njem živeli, napadali potnike v okolici in na Savi, o zakladih, ki so zakopani v razvalinah,…

Zraven teh razvalin pa stoji grajski vodnjak, ki ima premer cca 1,5m in je ravno toliko tudi globok. Člami društva so morali najprej odstraniti listje, blato in mulj, da so prišli do nepropustnega ilovnatega dna. Vodnjak je zgrajen iz skal iz katerih neprestano solzi in pronica voda, ki zaradi nepropustnega dna ostane v vodnjaku. Nad očiščenim vodnjakom so nato postavili še streho, ki jo bodo pokrili z zelo staro kritino imenovano »škalca«. Po končani akciji jih je doma čakal golaž, ki ga je skuhala in pripravila v velikem kotlu »glavna kuharica« Irena Bratovž.

grajski-vodnjak-hpim5570.JPG

glavna-kuharica-irena-hpim5555.JPG