Na Sv. Trojici prikazali ročno mlatenje pšenice

23.08.2004

“Zopet so zapeli cepci”

Za košnjo in žetvijo je prišla na vrsto mlačev, ki je bila nekdaj spoštovano opravilo na kmetijah. Snope žita so s cepci mlatili od ranega jutra, do pozno v večer. Da tovrstna kmečka opravila ne bi šla v pozabo smo člani Športno rekreativnega društva Konfin pripravili kmečki praznik s prikazom priprave slame za pletenje slamnatih kit, mlačenja pšenice s »cepci« ter čiščenje zrnja s tako imenovanim »pajkelnom«.

Pred več desetletji pa se je pesem cepcev, posebno če so mlatili “v štirih”, slišala po vasi tudi do tri tedne. Ljudje vedo povedati, kakšen glas in ritem se je slišal, če je mlatil eden, dva ali štirje mlatiči. Zelo dolgočasno se je z daljšimi časovnimi presledki slišalo enega samega: ”Pok, pok, pok …” Če sta mlatila dva, je bilo slišati: “Pika pok, pika pok, pika pok …” Štirje mlatiči pa so dajali drugačen ritem: “Pika poka, pika poka, pika poka …”

In vendarle sčasoma so prihajale mlatilnice na različne pogone in olajšale težavno delo mlatičev. Še pred petdesetimi leti je bila večina dela pri košnji, žetvi in mlatvi opravljena ročno, zato je to delo potekalo dalj časa kot poteka delo s stroji v današnjih dneh. Ljudje pa so ob tem za marsikateri vesel in šaljiv pripetljaj prikrajšani.

S kombajnom je žetev in mlatev zelo hitro opravljena, vprašljiva pa je vlažnost zrnja. Mlinarji že na otip poznajo kvalitetno suho žito, ki bo dalo dobro moko, oprhnjenega in plesnivega žita pa še živali ne marajo. Žal v sedanjem času sejejo zelo malo žita, tako mlajši ne poznajo in ne ločijo različne vrste žita ne v rasti in ne v zrnju. Škoda!