»Mamici moji« v Žejah

25.04.2004

Športno rekreativno društvo Konfin – Sv. Trojica je ob materinskem dnevu v dvorani gasilskega doma v Žejah pripravilo tradicionalno kulturno-zabavno prireditve »Mamici moji«. V dobri uri in pol dolgem programu se je predstavila vrsta mladih pevcev, igralcev, recitatorjev, ki so tako pridobili svojo prvo odrsko izkušnjo. Prepevala je pevska skupina Sv. Trojica, simpatičen nastop pa sta izvedla tudi Borut Pajk in Tomaž Kovač s klavirsko harmoniko in »frajtonarico« v duetu.

Slišali smo veliko lepih misli o starševstvu., še posebej o materinstvu, odraščanju, vzgoji , predvsem pa o veselju in ljubezni. Cvet, ki ga je vsaka obiskovalka prejela že ob prihodu, je le simbolno darilo našim ženam in materam v zahvalo za vse.

mamici-moji-2004.jpg


»Nikoli več vojne« ob 60-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika na Sv. Trojici

2.04.2004

Na velikonočni ponedeljek je Športno rekreativno društvo Konfin – Sv. Trojica ob 60-letnici strmoglavljenja ameriškega težkega bombnika B-24 Liberator pripravilo tradicionalno spominsko slovesnost »Nikoli več vojne«. Kot slavnostni govornik je nastopil podpredsednik ZZB NOV Tone Poljšak, v kulturnem programu so sodelovali pesnik Dane Zajc z igralcem Janezom Škofom, kvartet Škrjanček ter Anže Zavrl s harmoniko. Ob tej priložnosti smo v  društvu Konfin izdali tudi posebno spominsko razglednico. Za pomoč in razumevanje pri izvedbi prireditve se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Dob, Občini Domžale in ZZB Domžale, ki so s svojimi številnimi člani in predstavniki obogatili našo prireditev.

ŠRD Konfin – Sv. Trojica je že leta 1993 prvič pripravilo spominsko slovesnost ter tako oživilo sicer dobro znan spomin na tragični dogodek, ki je zaznamoval Sv. Trojico. Štirimotorni bombnik B-24, imenovan liberator, smo v zadnjem letu druge svetovne vojne pogostokrat videvali tudi na našem nebu. Tako je bilo tudi na cvetno nedeljo, 2. Aprila 1944, ko so nemški lovci onesposobili ameriški bombnik, ki se je vračal z napada na industrijska območja v današnji Avstriji. Krater naleta letala vidimo še danes. Sprednji del se je zaril globoko v zemljo, trup pa se je razletel po Martinovčevem Zavrhu in še daleč naokoli. Ostanke letala so domačini še celo leto odvažali z vozovi … Spominsko obeležje, ki stoji prav na mestu dramatičnega dogodka izpred 60 let, smo svečano odkrili pred desetimi leti. Spomenik je delo akademskega kiparja Toneta Demšarja, ki je bil do svoje prezgodnje smrti leta 1997, eden najaktivnejših članov našega društva. Vseh deset članov posadke sestreljenega bombnika se je rešila s padali. Pet članov, ki so odskočili nad območjem Litije so zajeli Nemci in so do konca vojne ostali v nemških taboriščih. Ostalih pet članov pa se je rešilo s pomočjo 2. bataljona Šlandrove brigade in se že čez nekaj dni vrnila v ameriško bazo v Italiji.

Predsednik društva Klemen Ravnikar je v svojem pozdravnem govoru poudaril: »Na tem mestu se danes nismo zbrali zgolj zato, da se spomnimo nesreče, ki je takrat močno pretresla vas, a vendar je bila to le kapljica v morje grozot druge svetovne vojne. Zbrali smo se, da skupaj potrdimo, da je odločitev za pravično in dobro stvar, ki so jo sprejeli mladi fantje in tudi dekleta pred tolikimi leti, bila takrat in tudi danes vredna, da se ceni in slavi. Ne želimo si več vojn. Ne zaradi odločitev, ki jih terjajo, ampak predvsem zaradi dolgotrajnih in krutih posledic, ki jih pustijo ljudem. Le kdo, ki se z vrha trojiškega hriba ozre po prelepi bližnji in daljni okolici, si lahko še enkrat predstavlja hrum vojne.«

V kulturnem programu je imel osrednjo točko eden najbolj znanih slovenskih pesnikov zadnjih desetletij Dane Zajc, ki je prav na Sv. Trojici obiskoval osnovno šolo. Skupaj z igralcem Janezom Škofom sta predstavila nekaj Zajčevih pesmi s tragično in vojno vsebino. Zagotovo se nas je vseh zelo dotaknila pripoved o Danetovem bratu, ki je kot padli partizan mnogo prezgodaj zaključil svoje življenje.

Več o reševanju letalcev in sodelovanju z zavezniki nam povedal osrednji govornik, podpredsednik glavnega odbora ZZB Tone Poljšak. Prav letos se praznuje 60 let sodelovanja NOV in POS z zavezniki in reševanje letalcev s Sv. Trojice ni bil osamljen primer. Iz arhivov je razvidno, da je bilo s slovenskega ozemlja rešenih več kot 50 posadk letal oz. 320 letalcev. Osrednja prireditev bo v začetku septembra na lokaciji prvega partizanskega letališča v Nadlesku v Loški dolini.

Prireditev je popestril tudi Robert Plan, član ameriške vojaške misije od jeseni 1944 do 15. maja 1945 pri štabu IV. operativne cone narodnoosvobodilne vojske Slovenije z medvojnim ilegalnim imenom Bob Pery, ki živi v Trstu. Robert Plan je bil v času druge svetovne vojne radiotelegrafist v posebni skupini ameriške vojne misije na Štajerskem in Koroškem ter osebni spremljevalec decembra 1944 v Tuhinjski dolini padlega šefa misije, kapetana Fisherja. Udeležil se je tudi zaključnih bojev XIV. divizije na Koroškem in bil maja 1945 z njeno enoto v Celovcu. V navdušujočem pozdravu je poudaril, da so usodo narodov vedno reševali pravi rodoljubi, ki jih tudi danes potrebujemo.

Prireditelji smo imeli še posebej srečo z vremenom, saj nam je pravzaprav sivo nebo ves čas grozilo, da bo z dežjem onemogočilo prireditev na prostem. To nam je vseeno uspelo, družabno nadaljevanje prireditve z razstavo ostankov letala pa smo rajši uredili v domu krajanov v Žejah, kjer smo se ob zvokih ansambla Pustotnik zadržali še dolgo v popoldan.

nnv20041.jpg

nnv20042.jpg

nnv20044.jpg

nnv20043.jpg